Nekdo, ki ceni obline, bi mi glede na moj zunanji videz morda rekel, da o hrani razmišljam premalo. Nekomu, ki ga zanima le razmerje med vnosom in porabo kalorij, bo sledeče razmišljanje o hrani popolnoma odveč.
Vendar pa se tule ne ukvarjam s sabo ali s tem, kaj si o meni mislijo drugi. Prav tako mi po mislih ne roji nekaj v smislu »komaj čakam da mi prinesejo curry, sestradan sem«, kot na priloženi sliki. O hrani in prehranjevanju tokrat razmišljam širše in na več nivojih.
Če bi radi izvedeli več o mojem razmišljanju ali sami razmišljate o svojem načinu prehranjevanja, vabljeni, da si preberete spodnji prispevek.
Torej, najprej eno najpomembnejših vprašanj o prehrani:
KAKO IZBRATI TISTO PRAVO HRANO, KI BO ZADOSTILA NAŠIM CILJEM, OBVEZNOSTIM, ŽELJAM IN POTREBAM?
Naj izberemo eko/bio hrano? Hrano, ki je dobrega okusa? Najcenejšo? Tisto, ki jo bomo kar najbolje prebavili?
Odgovor je sila preprost: Izberimo tisto, ki jo dovolj dobro prebavimo, da nam da želeno energijo.
Vem, teorija je eno, praksa je drugo. Vas pa verjetno zanima, kaj to konkretno pomeni.
Preden dobite nekatere odgovore, predlagam, da se najprej za trenutek ustavimo pri prebavi. Brez skrbi, ne bomo šli v podrobnosti, vendar bi vseeno rad izpostavil nekaj stvari.
Kaj mislite, kdaj je naša prebava optimalna?
Končni izdelek prebave ob obisku stranišča je lahko kar dober pokazatelj tega, kar se je med prebavljanjem hrane zgodilo in ali je bila izbira hrane ustrezna. Mimogrede ob spremljanju prebavnih poti mogoče ugotovimo, da je kakšno (»super«)živilo ne povsem prebavljeno končalo v školjki ali se v našem telesu zadržalo več časa kot je potrebno, kar pomeni, da smo ga zagotovo (pre)drago plačali in bo v prihodnje dobro razmisliti o njegovi vrednosti.
Vendar pa izkupiček v straniščni školjki še zdaleč ni edini pokazatelj kvalitete prebave. Menim, da je smiselno prebavo opazovati še preden zaključi svoje delo.
Eden izmed boljših pokazateljev, če ne najboljši, je zagotovo naše počutje pred, med in po obroku. Ne pozabimo: hrano naj bi v prvi vrsti uživali zato, da nam daje energijo, ne pa da nam jo jemlje.
Če torej pred vstopom hrane v naše telo, med njenim zadrževanjem znotraj telesa in ob izstopu iz njega zaznamo kakršnekoli neželene občutke, z našim prebavljanjem hrane najbrž nekaj ni v redu. Se strinjate?
V nasprotnem primeru, se pravi, da je vse tako kot si želimo, pa že lahko govorimo o optimalni prebavi. Bi zase lahko rekli, da je vaša prebava optimalna?
Vrnimo se nazaj k ne-optimalni prebavi. Kje v primeru neučinkovitega prebavljanja iskati rešitev?
Na prebavo vplivajo razni dejavniki kot so kvaliteta hrane, priprava jedi, kombinacije živil, čas zaužitja, izbira ustrezne gibalne aktivnosti, količina počitka, zdravstveno stanje, čustva, starost, spol, okolje in kultura, zato bo pot do boljše prebave smiselno iskati na omenjenih mestih.
Ker pa je dejavnikov kar veliko, bi nam usmeritev pozornosti na vsakega posebej že na samem začetku pobrala ogromno energije in kmalu bi lahko ugotovili, da je takšna obravnava v praksi nemogoča, ali bolje rečeno neuspešna.
Kot rešitev vidim opazovanje našega lastnega počutja, ki je najbolj preprost in učinkovit kazalec uspešnosti prebavljanja. S spremljanjem lastnega počutja bomo najlažje ugotovili, ali smo izbrali pravo hrano. Podrobnejšemu raziskovanju posameznega dejavnika se lahko posvetimo tudi kasneje, če je to potrebno.
Ukvarjanje z ustreznostjo posameznega dejavnika in iskanje rešitev samo na enem nivoju ne bo postreglo z želenimi rezultati. Tak pristop bi bil učinkovit le, če bi bilo naše telo laboratorij, ki vnesene kalorije pretvarja v energijo, hranila pa v gradnike našega organizma, vse ostalo pa nas ne bi zanimalo. Vi, ki to berete, pa tak laboratorij seveda niste, je tako?
Vem, vem, še vedno smo pri besedah in teoriji. Rezultate pa vedno prinaša praksa.
No, tule je moje priporočilo, s katerim si lahko pomagate pri spremembi oziroma izboljšanju trenutnega stanja in dosežete želen rezultat. Le vpeljati ga morate v svojo prakso.
Vsaj za en teden fotografirajte vsak vaš obrok še preden ga zaužijete in zapišite zraven, kako ste se počutili pred, med in po zaužitem obroku. Po enem tednu zabeleženo preglejte. Ste zadovoljni z opisi svojega počutja? Gre za pozitivne občutke? Ste sproščeni in polni energije ali v stresu in utrujeni? Če želite spremeniti svoje počutje, bo potrebno poiskati prilagoditve. Začnite z majhnimi koraki in postopek ponavljajte, dokler s prehrano/prebavo in svojim počutjem niste popolnoma zadovoljni.
Verjamem, da vam lahko vodenje takšne evidence ponudi veliko več individualno prilagojenih usmeritev kot vam jih je brez nje sposoben ponuditi katerikoli prehranski strokovnjak, besedila o koristih posameznih živil ali diete s čudodelnimi učinki.
Zakaj potrebujemo individualne usmeritve? Ne obstaja popoln način prehranjevanja, ki bi pomagal vsem? Zakaj nekomu neka stvar koristi, pri drugem pa nima učinka ali mu celo škoduje?
Individualnih usmeritev morda res ne potrebujete, a le če lahko zase rečete, da ste popolnoma enaki tistemu, s katerim se primerjate. Jaz do zdaj še nisem srečal dveh popolnoma enakih posameznikov. Pa vi?
Se tudi po tednu/dveh vaša prebava ne izboljša in se počutite enako? V takšnem primeru pa le poiščite strokovno pomoč. Res ni potrebe, da ste mojster za vse :).
Prijavite se na e-novice.