Fascialni trening I.

Dandanes lahko informacije o treningu srečamo praktično povsod. Nasveti iz osebnih izkušenj, dognanja iz sveta znanosti in spoznanja iz praktičnih izkušenj pri delu z ljudmi. Velikokrat si mnenja nasprotujejo, kar nas lahko zmede do te mere, da podvomimo prav v temelje naših obstoječih znanj, namesto da bi jih le nadgrajevali z novimi.

V nadaljevanju bi vam rad podal nekaj informacij o fascialnem treningu, ki ne zahteva zapostavljanja drugih principov treniranja. Ravno nasprotno, obstaja neskončno načinov, s katerimi ga z nekaj kreativnosti lahko vključimo k že obstoječemu treningu in tako dosežemo boljše rezultate brez izrazito večjega vložka.

Z usmerjenim fascialnim treningom lahko vplivamo na izboljšanje športnega rezultata, gibalne učinkovitosti, zmanjšamo možnost poškodb in/ali pripomoremo k odpravi morebitnih omejitev in bolečin. Taka obravnava omogoča, da treniramo pametneje in ne le več in tako svoj cilj dosežemo prej in učinkoviteje. Tega pa si želimo prav vsi, mar ne?

Kaj je fascia?

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste s kom razglabljali o enaki stvari, a z različno terminologijo, kar je otežilo komunikacijo in morda privedlo do navideznih nestrinjanj. Verjamem, da imamo tudi v tokratnem primeru vsi nekoliko drugačno predstavo o tem, kaj naj bi fascija bila, ali pa morda o tem niste nikoli niti razmišljali.

Mogoče ste kdaj slišali, da si fascio najlažje prestavljamo kot pomarančo, o čemer lahko presodite sami. Meni osebno je najbolj všeč definicija, da je fascia* enakovreden izraz vsemu mehkemu oziroma vezivnemu tkivu, ki vsebuje kolagen.

Iz tega sledi, da se nahaja povsod v našem telesu in da povezuje telo v celoto. To dejstvo je dobro imeti v mislih, ko iščemo vzroke omejitev in/ali bolečin, saj se ti ponavadi skrivajo na povsem drugih mestih kot posledice. To pomeni, da je lahko bolečina ali poškodba posledica prekomerne aktivnosti določenega dela telesa, z namenom nadomestitve delovanja nekega drugega, prvotno omejenega področja. Več na to temo je že bilo zapisano v prispevku »Rešujemo vzroke ali posledice?«

*Več o sami fasciji si lahko preberete na naslednji povezavi (Fascia).

Zakaj fascialni trening oziroma fascialna obravnava?

Ker s tako obravnavo:

• izboljšamo našo gibalno učinkovitost

Poleg tega, da je fascia izjemno proprioceptivno bogata, njena struktura omogoča tudi shranjevanje in izkoristek elastične energije. Glede na to, da je morda propriocepcija za koga nepoznan izraz jo lahko za dodatno razlago označimo kot sistem, ki nam omogoča, da sploh čutimo svoje telo v prostoru. Brez tega bi se zelo težko kakorkoli orientirali in gibali. Kako bi funkcionirali brez propriocepcije, si lahko ogledate v videu »The man who lost his body«.

S primernim in usmerjenim fascialnim treningom pridobimo več gibalnega zavedanja in motorične kontrole, hkrati pa večja elastičnost same fascie pomembno prispeva k izražanju naše moči oziroma k višji ravni gibalne učinkovitosti. Kdo si ne bi želel med gibalno aktivnostjo porabiti manj energije oziroma biti močnejši in bolj vzdržljiv?

• zmanjšamo možnost preobremenitve mehkega in vezivnega tkiva in posledičnih poškodb

Z vnaprejšnjo diagnostiko fascialnih omejitev in temu prilagojenim treningom pomembno zmanjšamo možnost poškodb, saj se sile razporedijo na večjo površino in zato težje pride do preobremenitve le določenega predela.

• omogočimo hitrejšo regeneracijo poškodovanega tkiva ter odpravljanje bolečin

Mehko in vezivno tkivo za svoje obnavljanje izkorišča predvsem gibanje, zato bo usmerjen fascialni trening poleg zmanjševanja pojava bolečin in poškodb zagotovil še učinkovitejšo regeneracijo omenjenih tkiv. Večina poškodb se dogaja prav na mehkem in vezivnem tkivu (»skakalno koleno«, »teniški komolec«, »golfski komolec«, vnetje ahilove tetive, »trn v peti«, ipd.), zato je vključevanje fascialnega treninga praktično nujno.

• vplivamo na telesno držo, kar ima lahko ugoden vpliv na naše počutje in učinkovitejše soočanje s stresom

Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da ima trening lahko nešteto pozitivnih učinkov. Zanimivo je opazovati, kakšen vpliv ima na človekovo osebnost. Ena izmed raziskav je prišla do izsledkov, da izboljšanje telesne drže, ki jo lahko izboljšamo tudi s fascialno obravnavo, morda pozitivno vpliva na izboljšanje počutja pri tistih s simptomi depresije - »Upright posture improves affect and fatigue in people with depressive symptoms«.

In ker obstaja vprašanje na katerega se odgovor praktično ponuja kar sam.

Nas res premikajo zgolj mišice? Pri večini našega gibanja, če se tega zavedamo ali ne, sodeluje tudi mehko in vezivno tkivo. Za lažjo predstavo si lahko predstavljajte gibalne sposobnosti antilop, kengurujev (»biološke vzmeti«) ali nekaterih ljudi (npr. Masajev med obrednim plesom), ki so videti »kitasto« in ne tako zelo »mišičasto«. Zanimive so tudi ugotovitve, da pri vseh metih z rokami (na primer pri metalcih kopja ali igralcih baseball-a) mehko in vezivno tkivo proizvede celo do 50 odstotkov izražene moči. Več o ugotovitvah si lahko ogledate v naslednjem prispevku: »Scientists Unlock Mystery in Evolution of Pitchers«.

Za optimalno delovanje fascialnega sistema pa je ključnega pomena gladko drsenje med plastmi tkiv. Če zaradi obremenitev tega drsenja med fasciami, ki obdajajo prav vsa tkiva v našem telesu, ni, sčasoma pride do spremembe viskoznosti tekočine in trenja med tkivi in posledično do omejenega gibanja, bolečine in celo do poškodbe.

Našega gibanja seveda ne predstavljajo le principi izkoriščanja »biološke vzmeti«, vendar fascialni trening zagotovo koristi pri kakršnemkoli gibanju. Je torej zadostno trenirati le klasično triado mišične moči, vzdržljivosti in nevro-mišične koordinacije?

Obstaja kar nekaj razlogov za vključitev fascialnega treninga v vaš obstoječi trening. V enem izmed naslednjih prispevkov bodo predstavljeni osnovni principi fascialnega treninga. Še vedno seveda velja, da ne smemo pozabiti na načelo individualnosti oziroma prilagoditve posamezniku. Znanje in izkušnje namreč kažejo, da za optimalen izkoristek in rezultat ni smiselno posameznika prilagajati treningu ali športnim pripomočkom, temveč ravno obratno.

Mogoče se komu zdi individualna obravnava pretiravanje ali pa le nerazumljiva. Da poudarim pomen individualne obravnave, za lažje razumevanje predstavljam primer iz zdravniške prakse, povzet po besedah Anthony-ja de Mella: »Pacient pride k zdravniku in mu opiše njegovo zdravstveno stanje. Doktor pa reče: »Dobro, razumem vaše simptome. Veste kaj bom naredil z vami? Predpisal vam bom zdravila za vašega soseda!« Pacient pa na to odvrne: » Hvala lepa doktor, res ste mi zelo pomagali.« Ni to absurdno?«

Če vas zanima fascialni trening, prilagojen vašim potrebam, se lahko dobimo tudi osebno, z veseljem vam ga predstavim.