Je**ni izgovor(i)? #1

Je ali ni izgovor? Jih je celo več? To je večno vprašanje, na katerega ni tako lahko najti odgovora.

Ne vem, mogoče sem zgrešil že z naslovom, mogoče bi ga moral napisati brez cenzure ali pa celo kako drugače. Kaj pa čas objave? Mmm, jutri, naslednji ponedeljek, prihodnje leto januarja, kaj ko bi še malo počakal na primeren čas? Nekje sem prebral, starši so mi rekli, prijatelj mi je svetoval, …

Ne glede na to, kaj si želimo, pričakujemo ali počnemo, imajo izgovori v vsakem primeru neizmerno moč.

Naše misli, izgovorjene besede in naša dejanja nam velikokrat onemogočajo, da bi dosegli tisto, kar bi si želeli. Ne boste verjeli, saj mogoče zveni celo kontraindiktorno, vendar nam po drugi strani izgovori lahko pomagajo, da nekaj dosežemo. Govorim namreč o primeru, ko je izgovor uporabljen za doseganje udobja in varnosti ter za vztrajanje pri že znanem. Ampak ali smo nato zares zadovoljni z doseženim?

Tokratni zapis govori o izgovorih oziroma vam podaja nekaj predlogov za to, kako jih preseči in doseči tisto, kar si zares želite.

Kaj pojem izgovor predstavlja meni?

Miselnost in obnašanje, da do cilja ne zmoremo, ne znamo ipd. brez da bi sploh poskusili najti način, ki bi nam odprl vrata do uspeha. Če nam ne uspe v prvem, drugem, stotem poskusu, ne pomeni nujno, da ni možno, ampak da morda le nismo še našli pravega načina. Koliko poskusov pa je potem potrebno? In kako vemo, da nam bo stvar uspela? Odvisno, vendar primernega načina zagotovo ne bomo našli, če ne bomo poskušali :). Prav s  poskušanjem si bomo lažje ustvarili pričakovanja.

Pričakovanja so močnejša od želja, saj se za pričakovanji skriva moč prepričanja in izkustva, medtem ko želje večinoma žene le negotovo upanje. Da ne bo nesporazumov, tudi pričakovanjem ne gre povsem verjeti in niso vedno najboljša možna izbira, vendar več o tem mogoče kdaj drugič.

Znano? Izgovori?

Ne boste verjeli, vedno najdemo razlog za svoj prav oziroma za prav tistih besed ali oseb, ki jim verjamemo. Saj poznate tisto, ko nekdo ob neugodnem izidu reče z največjim veseljem: »Sem ti rekel!«. To radi počnejo predvsem starši, ki so iz ljubezni (beri strahu) pretirano zaščitniški do svojih potomcev ali pa »dobri« prijatelji, ki nam želijo »pomagati«. To lahko privede do tega, da stvari niti ne poskušamo več narediti, temveč verjamemo že na besedo.

In sledi vprašanje:

»Če ni uspelo tistim, ki jim zaupamo, zakaj bi nam?«

Odgovor sta najmanj 2:

1. »Preprosto zato, ker si med seboj nismo enaki« (nenazadnje se že mi sami ves čas spreminjamo).

in

2. »Preprosto zato, ker se vsakdo loti določene zadeve na svoj način« (No, to sem nekoliko drugače povedal že prej, vendar ne bo odveč, če še enkrat poudarim :).)

Tu ne gre pozabiti, in velja ponoviti, da ko želimo nekaj spremeniti, moramo naše prepričanje na nekem nivoju preklicati tudi do vsega tistega kar mislimo, da smo MI. Mogoče se sliši zapleteno, vendar, če poenostavimo, preklicati je potrebno prepričanje v naše znanje in izkušnje ter se lotiti novih izzivov na način, ki nam (še) ni poznan.

Smiselno?

Seveda je, saj ni možno rešiti nobenega novega/nepoznanega izziva (ali izziva, ki ga doslej še nismo uspešno prestali) na način, ki nam je že poznan. Ker če bi bilo tako, bi ga najbrž že rešili ali ne imeli »težav« z njim :). Se strinjate? 

Pa si poglejmo nekaj možnih razlogov za izgovore:

• Iskanje pozornosti (npr. »Tega ne zmorem sam, mi prosim pomagaš?« - v primeru, da gre za nekaj, kar smo s svojim znanjem in izkušnjami sicer sposobni narediti sami)
• Strah pred uspehom/neuspehom (npr. »Nisem dovolj močan in ne vem, če mi bo uspelo!«)
• Skupek vseh izgovorov pa bi lahko predstavljala želja po ohranitvi udobja in zadovoljstvo z vsem tistim, kar že imamo (npr. »Zdi se mi še prezgodaj za to, bom še malo počakal!«)

Da ne bo pomote, nič ni narobe, če smo zadovoljni in hvaležni za tisto kar že imamo, vendar če želimo na primer odpraviti bolečine, spremeniti telesno držo, spremeniti telesno sestavo oziroma oblikovati telo in/ali doseči boljšo psihofizično pripravljenost je dobro, če bomo zavedno delali na želenem cilju in ne le častili trenutno stanje. Razen, če nam je všeč tako, kot je.

Če bi želeli pomoč pri spremembi, in vam manjkajo potrebna znanja in izkušnje, oziroma bi te želeli nadgraditi, mi to lahko sporočite tukaj.

Pa še nekaj resničnih izgovorov ljudi, ki si sprememb želijo, vendar je trenutno stanje privlačnejše od tistega, kar bi morali vložiti, da bi dosegli zastavljen cilj:

• »Pridem na trening, ko bom močnejši!«, mi reče fant, ki ugotovi, da ima še precej potenciala za razvoj moči. (Pomislim: »Pa saj trening je namenjen tudi temu. Ali ne? Očitno gre za drugačno prepričanje.« Sledil je pogovor o smislu treninga…)

• Stric s prekomerno težo, sladkorno, visokim pritiskom itd. mi zaupa: »Glede na to, da imam viška kilogramov bi začel vsaj s sprehodi, vendar kaj ko spomladi vse cveti in imam alergijo, poleti je prevroče, jeseni je depresivno vreme, pozimi pa je premrzel zrak in se lahko prehladim. In tudi star (približno 60) sem že, vam je lažje, saj ste mladi.« (V primeru, da se znajdemo v na videz brezizhodni situaciji, bo vedno na mestu vprašanje: »Katere pa so še druge možnosti?«)

• »Testiranja ne bi rad opravljal, saj sem ravno po nekaj dnevnem premoru«, se izgovori športnik, ki izbere enega izmed zgoraj omenjenih razlogov za izgovor. (Pojavi se vprašanje: »Kako naj mu pomagam, če ne vem, kakšno je njegovo trenutno stanje? V takšni situaciji ne bo odveč, če še enkrat preverimo tudi, ali se posameznikove želje in trenutno obnašanje skladata s cilji, ki jih želi(mo) doseči.)

• Vrhunska športnica, ki je določena športna panoga predstavlja kariero, potoži: »Utežna palica ni popolnoma ravna, zebe me v roke, ležaji na palici škripajo… Kako naj opravim kvaliteten trening?« (Se strinjam, žal pogoji v praksi velikokrat niso optimalni, vendar ali to pomeni, da se zaradi tega moramo odreči vlaganju višje možne ravni truda v doseganje cilja? Kaj pa ko na primer na tekmi pregori luč v dvorani, ali se zgodi napačna sodniška odločitev – ali to pomeni, da je za nas tekma že končana? Jaz bi rekel, da ne. Celo več, vsako težko situacijo lahko izkoristimo za učenje.)

• In še bi lahko našteval :)

Pa vendar:

Če bi se toliko izgovarjali in ne poskušali ko smo bili še malčki, nikoli ne bi shodili. Koliko poskusov je potrebno za doseg določenega cilja, je težko reči, saj ne gre le za »športni gen« ali kako drugo danost, temveč tudi za zavestno delo.

Se nadaljuje…

V naslednjem blogu, kjer bodo predlagane rešitve kako se z izgovori soočiti oziroma kako učinkoviteje dosegati zastavljene cilje.