Ste kdaj razmišljali kaj VSE vpliva na naše gibanje? Kaj je potrebno nasloviti, če želimo postati bolj gibalno učinkoviti? Če želimo doseči boljši tekmovalni rezultat? Kaj pa, če smo poškodovani?
En del odgovorov najdete v spodnjem besedilu, drugi del v videu.
Ko je govora o gibanju velikokrat radi izpostavimo določene sisteme ali funkcije, ki naj bi bili odgovorni zanj. Mišično tkivo, kosti, fascia, živčevje, žilje, mišična aktivacija, izločanje hormonov, biomehanika, …
Včasih omenjeno celo pospravimo v večje ali vsaj nekoliko drugačne škatle, ki jih označimo z »lepšimi« nalepkami kot je na primer »body & mind«.
Osebno imam raje drugačno ureditev. Brez nalepk in brez predalov. Gibanje vidim kot posledico življenja in hkrati kot njegov vzrok. Po mojem ne gre niti za sodelovanje (interakcijo) med posameznimi deli, temveč za neločljivo prepletenost (transakcijo).
Zaradi tega menim, da noben poznan sistem ali funkcija ne obstaja samostojno kot taka, ampak šele v razmerju z vsem ostalim.
Poenostavljeno:
Skelet je brez mišic in vezivnega tkiva le kup kosti (okostnjak, ki ga poznamo iz pouka biologije, stoji pokonci zaradi jeklene palice skozi hrbtenico, ki mu nudi oporo). Tudi kosti in mišice skupaj niso sposobne ustvarjati gibanja, ki ga poznamo.
Še večjo prepletenost in medsebojno soodvisnost si lahko predstavljamo na sledeč način:
Naši možgani zaznavajo zunanji svet skozi lastno percepcijo, ki je odvisna od vida posameznika, njegovih znanj, izkušenj ipd. Verjetno se lahko strinjamo, da je pri vsakomur omenjeno izraženo v drugačni meri in da posledično zaradi tega vsakdo živi v svojem svetu, ki ni nujno »realen« za vse.
Stara mama na primer vidi svet drugače od vnuka. Vseeno pa se oba nahajata znotraj »realnega« sveta. Se pravi, da je vsak od njiju znotraj svojega sveta v notranjosti zunanjega sveta .
Vem da se to sliši zapleteno oziroma bolje rečeno zelo prepleteno.
Zato se za boljše razumevanje omenjenega sklicujem na priloženo/prepleteno video vsebino.
V videu lahko vidite mene na rolki, medtem ko se vozim na tlačilni stezi. Ali po domače: »V videu vidte mene, k skejtam na pumptracku.«
Posnetek pa ni namenjen zgolj temu, da vidite kako se zabavam, ampak da vam lažje razložim kaj pomeni VEČDIMENZIONALNO GIBANJE.
Vožnja z rolko po grbinah in ovinkih zahteva GIBANJE, ki je usklajeno S ČASOM IN PROSTOROM.
Zaradi tega tudi ne verjamem v izraza pravilno in nepravilno (gibanje), saj sta oba termina popolnoma odvisna glede na dano situacijo. Ne upoštevata relativnosti, kar pomeni, da je nekaj lahko v danem trenutku prav, v drugem pa popolnoma narobe.
Kakorkoli, če damo terminologijo na stran in si pogledamo dejanja namesto da se ukvarjamo z besedami, boste v posnetku lahko opazili vsaj 4-dimenzionalno gibanje (čas + prostor v danem trenutku).
Padci, ne zares spektakularni, vendar so vseeno padci z rolke, so predvsem posledica neupoštevanja dimenzije časa in prostora.
Za njimi pa se skriva še cel teden različnih aktivnosti - predhodno rolkanje v petek, sobotno plezanje v Dovžanovi soteski in nedeljski vzpon na Mangart - ki so pustili nekaj posledic občutenih na ponedeljkovem rolkanju po tlačilni stezi (ang. pumptrack-u). Seveda bi lahko govorili še o drugih vplivih, vendar se tokrat omejimo le na nekaj teh.
Se pravi, čeprav na stabilni podlagi nimam težav z ravnotežjem in lahko naredim počep kadarkoli, mi to prav nič ne pomaga, ko se znajdem na rolki in na določeni grbini oziroma ovinku ter gibanja (počepa) ne naredim v primernem trenutku in z ustrezno silo.
Mogoče si lahko bolj slikovito predstavljate nekoga, ki želi narediti salto nazaj in ne naredi potrebnih gibov v nujnem časovnem zaporedju, če želi pristati na nogah. To ga lahko pripelje do tega, da pristane na glavi.
Ali pa če si zamislite, da je rolka na primer moja golen, medtem ko moje telo predstavlja stegnenico. Oba segmenta skupaj pa tvorita sklep, ki mu rečemo koleno. Če med nama ni potrebne usklajenosti se kaj hitro zgodi, da se med nama pretrgajo vezi.
Skratka, ko se srečamo in lahko naredite »špago«, stojo na rokah, dvignete 150 kg uteži s tal, pretečete maraton v dobrem času, si našteto želite narediti, ali pa ste morda poškodovani in imate popolnoma druge želje ter potrebe po gibalni aktivnosti,
me vedno zanima, kako je vaše trenutno stanje prepleteno oziroma usklajeno s časom in prostorom v ostalih aspektih življenja:
• kako se gibate izven prostora kjer trenirate,
• kako na vas vplivajo ostali dejavniki (prebavljanje hrane, spanje in počitek, družina,…),
• kako se med izvajanjem aktivnosti gibajo vaši telesni segmenti,
• kaj se zgodi po vaši aktivnosti
• in ali ste na vseh nivojih dovolj sposobni (morda preveč), da izvedete neko ciljno aktivnost.
Upam, da zgoraj omenjeno zanima tudi vas, saj omejevanje obravnave le na zmožnost končne izvedbe neke aktivnosti (ponavadi različna kvantitativna testiranja), brez upoštevanja načina, kako do rezultata pridemo, pomeni tisto razliko, ki nas loči med višjo in nižjo gibalno učinkovitostjo, med uspehom in neuspehom (na tekmi) ali vpliva na preprečitev neželene poškodbe.
Torej, ne glede na to ali ste športnik, poškodovani, nekdo s prekomerno težo, z bolečinami, zaposleni, igralec, politik, direktor, snažilka, brezposeln, študent, filozof, učitelj, učenec ali imate kakšno izmed drugih vlog, še vedno drži sledeče:
Ni važen le cilj, pomembna je tudi pot. Brez nje namreč nikoli ne pridemo do cilja.
P.S. Če bi o vaši kvaliteti gibanja želeli izvedeti več ali jo dvigniti na višjo raven, sem vam pri tem z veseljem pripravljen pomagati.
Pošlji sporočilo za rezervacijo termina za posvet! (klik)
Prijavite se na e-novice.