Za nekatere koristi višinskega treninga se ti ni nujno potrebno odpraviti v višje ležeče predele ali bivati v posebnih komorah. Simulacijo višinskega treninga, če želiš, lahko celo narediš tudi na obali, tik ob morju in brez tehnoloških iznajdb.
Poleg vpliva na višjo telesno zmogljivost in manjšo utrujenost med izbranimi gibalnimi aktivnostmi, ti bo takšen način treninga pomagal še dvigniti anaerobni prag, povečati prenos kisika, simulirati anaerobno glikolizo in izboljšati moč dihalnih mišic.
Glede na intenzivnost treninga je takšno početje odsvetovano nosečnicam in posameznikom z visokim pritiskom, srčno-žilnimi obolenji in/ali tistim, ki so nagnjeni k napadom panike.
En primer simulacije višinskega treninga lahko izvedeš na sledeč način:
Po sproščenem izdihu zadrži dih in si s prsti zatisni nosnici. Začni hoditi in hodi toliko časa dokler se ne srečaš z močnejšo potrebo po ponovnem vdihu. Zadrževanje mora biti relativno naporno, v nobenem primeru pa prekomerno stresno.
Ko brez diha ne zdržiš več, počasi vdihni skozi nos in skušaj v nekaj vdihih in izdihih umiriti dihanje.
Po 30 sekundah odmora, sledi nov cikel zadrževanja po izdihu.
Za vidnejši učinek opraviš nekje med 5 in 10 ciklov zadrževanj z vmesnimi 30 sekundnimi odmori.
Takšen tip treninga je še posebej priporočljiv za vzdržljivostne športnike (tekače, kolesarje, biatlonce itd.) koristi pa lahko tudi ostalim, ki bi radi izboljšali njihove gibalne sposobnosti.
P.S. Na sliki vidiš mojo nasičenost krvi s kisikom po enem izmed zadrževanj diha, ki je bila takrat 85 % (%SpO2), kar je nekje enakovredno kot da bi se nahajal na nadmorski višini 4000m.
Kako pa ti skrbiš za svojo dihalno sposobnost?
Se poslužuješ višinskega treninga, simuliraš višinski trening ali nič od naštetega?
