Mišljenje

Gibalni koncept, ki bi ga moral poznati vsak

Ne glede na to, ali si vrhunski/a športnik/ca, ti gibanje predstavlja rekreacijo ali hobi, večino časa presediš v pisarni ali pa tudi drugim pomagaš dvigniti kvaliteto gibanja oziroma si trener, fizioterapevt, zdravnik, psihoterapevt ipd., bi bilo vredno prebrati in razmisliti o zapisanem v nadaljevanju.

Preden pa začnem, predlagam, da razmisliš o že znanih konceptih in idejah o tem, kaj delati, če se želiš gibati bolje, brez bolečin in z manjšo verjetnostjo, da se poškoduješ. Si?

Če ti uspeva dosegati želene rezultate, si gibalno učinkovit in brez bolečin ter se ne bojiš poškodb, si verjetno na pravi poti. Zato ti bo branje lahko prineslo le dodatno potrditev ali še dodatno izboljšalo trenutno stanje.  

Kaj pa, če se srečuješ s katero izmed gibalnih omejitev, ki ti znižuje kvaliteto življenja, ti preprečuje, da bi dosegel določen rezultat in te večkrat z bolečino opominja, da nekaj ni v redu?

No, v tem primeru se bi bilo poleg branja sestavka vsekakor smiselno poglobiti ne zgolj v to, kaj delaš, ampak kako to počneš. (Če je tvoj cilj sprememba trenutnega stanja, seveda.)

Ni pomembno namreč, ali se ukvarjamo s tekom, pohodništvom, aerobiko, plesom, nogometom, smučanjem, tenisom, plezanjem, z glasbo, podjetništvom ali s čimerkoli drugim, če znamo znotraj določene aktivnosti ohraniti primerno ravnovesje.

Torej, ne gre za to, da obstoječim aktivnostim dodaš nove, temveč da znotraj obstoječih ustvariš primerno kvaliteto. S tem zavedanjem usmerjam tudi vse tiste, s katerimi sodelujem, saj verjamem, da popolnost ni dosežena tam, kjer je potrebno še kaj dodati, temveč tam, kjer ni ničesar več za odvzeti.

To se mi zdi vredno veliko več od katerih koli konceptov, ki priporočajo, kaj naj bi posameznik naredil, ko se sreča z določenim izzivom.

Pa vseeno, ali nisem na začetku obljubil, da predstavim enega izmed najpomembnejših gibalnih konceptov, ki obstajajo? Sem in ga tudi bom, vendar preden pridemo do tja, si oglejmo še dva koncepta, ki obravnavata naše gibanje, da bo na koncu predstavljen koncept še nekoliko bolj razumljiv.

1. »Klasična gibalna anatomija«

Verjamem, da je splošno znano, da naj bi bile kosti ogrodje, mišice pa so tiste, ki gibanje izvajajo, saj se to uči v večini šol. Z uporabo te predpostavke se še vedno izvajajo treningi, analizira biomehaniko, rehabilitira poškodbe itd.

Pa omenjeno res drži?

Osnovna podlaga za to idejo je stara dobrih 300 let. Giovanni Borelli je bil eden prvih, ki je primerjal funkcionalno anatomijo oziroma gibanje človeka z delovanjem strojev. Med drugimi so teorijo ročic in vzvodov, ki sloni na zakonih klasične mehanike opisovali tudi Galilei, Newton in Hook.

Seveda njihove utemeljitve in spoznanja držijo še danes ter so še vedno zelo uporabna za izdelavo modelov sklepov, okončin in robotov, nam pa žal ne povedo veliko, ko želimo obravnavati gibanje živih sistemov.

Zakaj? En del odgovora je predstavljen znotraj drugega koncepta, drugi v zaključku.

2. Biotensegrity*

*Beseda »bio-tensegrity« je nastala iz angleške besede »tensegrity«, ki je sestavljena iz dveh besed, »tension« in »integrity«, kar v prevodu pomeni »napetost« in »integriteto«. Ker pa je pojem uporabljen za žive sisteme je dobil še predpono »bio«

Drugi koncept oziroma »biotensegrity« opisuje relativno nov pristop obravnave človekovega gibanja, ki še vedno temelji na osnovnih zakonih fizike, vendar je razlika s prej omenjenim pristopom ta, da opisuje tako posamezne medsebojne povezave med vsemi deli določenega organizma kot tudi sam mehanski sistem, ki jih povezuje v zaključeno funkcionalno enoto.

Vem, morda je zgoraj napisano težje razumljivo, zato bom z videom, sliko in dodatnim zapisom skušal vse skupaj nekoliko poenostaviti.

 

Torej, v videu je videti model, ki predstavlja strukturo našega telesa – plastične cevi predstavljajo kosti, elastike pa mehko/vezivno tkivo. Vidimo lahko, da se kosti ne dotikajo med seboj in so namesto tega, da tvorijo ogrodje, vpete v mrežo mehkega/vezivnega (=mio-fascialnega) tkiva.

Če pomislite, tudi okostnjak, ki ga poznate vsaj iz pouka biologije, ne bi stal pokonci, če ne bi imel jeklene palice skozi hrbtenico. Mar ne?

Skratka, brez potrebnega sodelovanja med vsemi strukturami in neprimerne napetosti znotraj mehkega/vezivnega tkiva se lahko zgodi, da se plastične cevi oziroma kosti približajo med seboj (možen mehanizem za nastanek poškodb).

Poleg tega je videti še, da določena lokalna napetost kjerkoli v sistemu vpliva na celoten sistem in ne zgolj na lokalno področje. Kar pomeni, da so posledice prekomernih napetosti velikokrat skrite na povsem drugih mestih, kot tam, kjer se nahajajo vzroki.

Glede na to lahko kaj hitro postavimo pod vprašaj vse obravnave (masaža, kiropraktika, trening moči ipd.), ki obravnavajo le prizadeto/šibkejše/boleče področje našega telesa, saj ni nujno, da se tam skriva(jo) tudi vzrok(i). Se strinjaš?

Ali pa če povem drugače. Z uporabo tega koncepta se pomembno dvigne verjetnost, da se rešimo bolečin kjerkoli v telesu, ki so posledica prekomerne napetosti mehkega tkiva. S tem pa se seveda pomembno dvigne tudi naša gibalna učinkovitost, saj je tkivo enakomerneje obremenjeno in ima boljše izhodišče za delovanje.

Hrbtenica in mio-fascialno tkivo ob njej je lahko zelo slikovit prikaz. Vrnimo se nekoliko nazaj in si predstavljajmo model hrbtenice brez mehkih struktur oziroma kot model, kjer je hrbtenica ogrodje in kjer je vretence postavljeno nad vretence z diskom vmes.

Če bi bilo tako, bi verjetno vsakič, ko bi se premaknili, stisnili disk in ga poškodovali. Dvomim, da bi si narava z evolucijo želela škodovati na ta način, da bi ustvarila takšno hrbtenico. Poleg tega pa če hrbtenica ne bi bila namenjena gibanju v vseh smereh, ki jih anatomija naše hrbtenice dopušča, bi verjetno imeli namesto več med seboj gibljivih segmentov (vretenc) le eno kost, podobno stegnenici.

Mogoče se bo to čez čas, če bomo dovolj vztrajni z neaktivnostjo in strahom pred gibanjem hrbtenice v več ravninah, v skrajnem primeru tudi zgodilo.

Popolnoma nasprotno in brez večjih nevarnosti za nastanek poškodb, pa se lahko dogaja, če s primerno gibalno aktivnostjo skrbimo za gibljivo hrbtenico oziroma za primerno napetost mio-fascialnih struktur.

Na sliki zgoraj je videti, da ob primerni napetosti vretenca »lebdijo« en nad drugim in omogočajo gibanje v več smereh brez dodatnih pritiskov na diske (na sliki jih sicer ni videti, si jih pa lahko predstavljate v prostorih med vretenci), saj so diski le v pomoč pri dodatni amortizaciji hrbtenice in ne osnovna podpora.

To pomeni tudi, da za večino degeneracijskih sprememb obstaja rešitev oziroma je možno upočasniti njihovo napredovanje že s tem, ko izberemo ciljno gibalno aktivnost, ki bo upoštevala ta koncept.

Za konec pa še gibalni koncept, ki bi ga moral poznati vsak    

Menim, da je naravi prav vseeno za naše umske koncepte in ideje o tem, kaj naj bi bilo po naše res in kaj ne. Če že obstaja nek »gibalni koncept« je to ta, da na naše gibanje vpliva nešteto stvari, ki so medsebojno neločljivo prepletene, izkusi pa jih lahko samo vsak sam.

Zato pri obravnavi gibanja ne bo dovolj le usmerjena pozornosti na en anatomski princip, na uporabo programov za povečanje moči, vzdržljivosti, gibljivosti, vaj za hrbtenico, koleno ali katerikoli drugi sklep, na hrano, ki je »zdrava« ali na ustrezno količino počitka.

Bolj se mi zdi smiselna ideja o celosti, zato v osebnem življenju kot tudi pri delu s športniki, poškodovanimi in drugimi, ki si želijo dvigniti gibalne sposobnosti na višji nivo, uporabljam popolno individualizacijo kot tudi širši pogled, kjer (s strokovnimi sodelavci) iščem medsebojne povezave.

Šele ko uspemo medsebojne povezave odkriti in jih tudi primerno nasloviti, je moč pričakovati resničen, trajen rezultat in primerno ravnovesje.

Vse dokler živo naravo obravnavamo zgolj kot fizično telo, je možnost neuspeha ogromna.

Tako na primer že drži, da če vržemo kamen, bo ta zaradi gravitacije pristal na tleh.

Kaj pa se zgodi, če iz roke izpustimo ptico, na katero delujejo vse enake sile kot na kamen? Lahko da pristane na tleh, a najverjetneje bo poletela. Ali bo to le v smeri navzgor, pa je že druga zgodba.

Podobno se dogaja prav z vsakim posameznikom. Če se ga obravnava zgolj kot fizično telo, bomo kaj hitro ugotovili, da je vse fizične principe težko, če že ne nemogoče aplicirati nanj. Kljub temu, da smo ustvarjeni za gibanje, je nemogoče z gotovostjo trditi, kako se bo človek kot sistem med gibanjem odzval.

Zato je vsakršno interakcijo z željo po spremembi smiselno opredeliti kot komunikacijo med dvema inteligentnima sistemoma in ne kot prenos, oziroma grobo rečeno, vsiljevanje konceptov in generičnih programov, ki naj bi veljali za večino ali pa so znanstveno utemeljeni.

Ne gre pozabiti, da človek ni laboratorij in da prav tako v njem ne živi, tako da nikoli ni mogoče nadzorovati vseh spremenljivk.

Več blogov

Bamboo in Panda

Zakaj Bamboo? Zakaj Panda? Zakaj pa ne?

Velikokrat se mi je že zgodilo, da sem ob iskanju odgovorov naletel na nova vprašanja. Vam tudi?

Včasih se mi...

Preberi več

Večdimenzionalno gibanje

Ste kdaj razmišljali kaj VSE vpliva na naše gibanje? Kaj je potrebno nasloviti, če želimo postati bolj gibalno...

Preberi več

Zgodbe, ki jih pišemo skupaj - Maša

"Mirno lahko rečem, da sem zelo dober znanec hudih bolečin v hrbtenici. Bolečine v križu sem začela čutiti pri...

Preberi več

Zakaj je smiselno mešati jabolka in hruške?

Jabolk in hrušk naj ne bi mešali med seboj. Pa vendar se mi zdi to smiselno.

Naj razložim zakaj.

Jabolko med...

Preberi več

Poiščite svojo optimalno telesno držo!

Pravijo, da slika pove več kot tisoč besed. Glede na to, da sta v tokratnem prispevku že dve fotografiji in...

Preberi več

Je**ni izgovor(i)? #1

Je ali ni izgovor? Jih je celo več? To je večno vprašanje, na katerega ni tako lahko najti odgovora.

Ne vem,...

Preberi več

Zgodbe, ki jih pišemo skupaj - Haris Ćoralić

"Moje ime je Haris Ćoralić in sem se že 2 leti in pol, skoraj 3, soočal s težavo, in sicer z bolečinami v...

Preberi več

Ne na glavo, ampak z glavo

Napredek v moči, gibljivosti, vzdržljivosti ali katerikoli drugi sposobnosti je mogoč le ob iskanju meja, vendar...

Preberi več

Vzrok ali posledica?

Rešujemo vzroke ali posledice?

Vsi smo si že kdaj zaželeli, da se določene stvari ne bi nikdar ponovile. Morda se že od otroštva soočate s...

Preberi več

Zgodbe, ki jih pišemo skupaj - Darja

»Preveč sedenja za računalnikom in ne vedno pravo razgibavanje sta pripomogla, da so se mi z leti nakopičile...

Preberi več

mnoge poti

Od poškodbe, prek diagnoz in operacij, naposled do rešitve - Sonjina zgodba

Z naslednjim nekoliko daljšim zapisom želim opozoriti, da se vztrajnost izplača. Upam, da ne bo razumljeno...

Preberi več

kentavrova zgodba

Zgodba, ki spominja na kentavrovo

Da je ta spletna stran, ki bo v bodoče zbirala in podajala informacije (o gibanju, prehranjevanju, načinu...

Preberi več

V vednost

Če ste namenoma obiskali moj blog Bamboo & Panda, veste, zakaj ste tu. Če ste nanj naleteli po naključju, berite...

Preberi več

Ste v nevarnosti?

Če ste mogoče kdo izmed tistih, ki si želite varnosti, obvezno preberite spodnji sestavek. Lahko, da ste v...

Preberi več

Zgodbe, ki jih pišemo skupaj - Teodora

"Bolečina v zgornjem delu hrbta in v predelu lopatic je moja stalnica že več kot desetletje. Če vam povem, da...

Preberi več

Zgodbe, ki jih pišemo skupaj - Jerca

"Trenutno na vprašanje: »Kje pa ti živiš?« odgovorim z odgovorom: »V mojem kovčku«. Moja stalnica je...

Preberi več

Odgovor na večno dilemo o tem, ali je tek zdrav in koristen

Če tečeš, se poškoduješ. Če želiš shujšati, nikar ne izberi teka, saj tek celo redi. Tečejo samo tisti, ki...

Preberi več

Fascialni trening

Fascialni trening I.

Dandanes lahko informacije o treningu srečamo praktično povsod. Nasveti iz osebnih izkušenj, dognanja iz sveta...

Preberi več

Počepnete kot stara mama?

Bi tudi kdo izmed vas želel dvigniti kvaliteto gibanja in s tem bivanja? Verjamem, da nisem edini.

Pa veste, kako...

Preberi več

Be water my friend?

Vsak izmed nas je zagotovo že kdaj slišal, da brez vode ni življenja. Nekatere je ta teza prepričala do te mere,...

Preberi več

Gibalna diagnostika in individualizacija sta nujni!

Izkušnje in znanja kažejo, da največjo vrzel med uspehom in neuspehom predstavlja iskanje vzrokov trenutnega...

Preberi več

meritev telesne sestave

Normalna telesna teža

Ste se že kdaj srečali z vprašanjem »Kakšna naj bi bila normalna telesna teža?« V nadaljevanju najprej skozi...

Preberi več

Razmišljam o hrani

Nekdo, ki ceni obline, bi mi glede na moj zunanji videz morda rekel, da o hrani razmišljam premalo. Nekomu, ki ga...

Preberi več

Young coconut, fresh! Đes?

Mladi in sveži kokosi oziroma predvsem kokosova voda se ponaša z marsikaterimi pozitivnimi učinki, ki glede na...

Preberi več


Želite biti obveščeni o aktualnih treningih, novicah, seminarjih in delavnicah?

Prijavite se na e-novice.